8. 2. 1969:
V notranjosti Slovenije je zmerno do močno snežilo, v nekaterih krajih je do jutra naslednjega dne zapadlo preko pol metra snega. Na Gomancah pod Snežnikom so izmerili 80 centimetrov, v Ratečah in Črni vasi na Ljubljanskem barju 58 centimetrov, na Letališču Brnik 56 centimetrov, v Ljubljani in Idriji 50 centimetrov ter v Logatcu in Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu 49 centimetrov novega snega.
9. 2. 1986:
V notranjosti Slovenije je snežilo, najmočneje na območju Vzhodnih Karavank, Kozjaka in Pohorja. Do jutra naslednjega dne je v enem dnevu v Podlipju na Kozjaku zapadlo 90 centimetrov, v Podpeci na Koroškem 75 centimetrov, v Gradišču pri Slovenj Gradcu 73 centimetrov, na Kozjem Vrhu v Dravski dolini 70 centimetrov in na Ravnah na Koroškem 51 centimetrov snega.
10. 2. 1942:
Sneženje v notranjosti Slovenije je čez dan v glavnem ponehalo, to ali zjutraj naslednjega dne je bila v nižjih predelih osrednje in jugovzhodne Slovenije izmerjena najvišja snežna odeja v zimi 1941/42. V Pleskem pri Hrastniku in v Kostanjevici na Krki so namerili 94 centimetrov, v Kočevju 85 centimetrov, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 78 centimetrov in v Ljubljani 75 centimetrov snega.
10. 2. 1956:
Predvsem čez dan je bilo neobičajno mrzlo. Na Kredarici se temperatura ni povzpela nad minus 23,6 stopinj C, na Rakitni je bila najvišja temperatura le minus 16,0 stopinj C, v Postojni minus 14,3 stopinj C, na Zgornjem Jezerskem minus 14,2 stopinj C, v Celju minus 13,1 stopinj C, v Murski Soboti minus 12,5 stopinj C, v Ajdovščini minus 8,4 stopinj C in v Kopru minus 6,4 stopinj C.
10. 2. 1984:
V severnem delu Ljubljanske kotline je pihal izjemno močan in sunkovit karavanški fen, ki je podiral drevesa, odkrival strehe in v nekaterih krajih celo prevračal avtomobile. Škoda v gozdovih in v nekaterih naseljih je bila ogromna, poškodovano je bilo električno in telefonsko omrežje. Na Letališču Brnik, izven območja najmočnejšega vetra, so sunki dosegli hitrost do 85 km/h. Na območju najmočnejšega vetra je veter v sunkih glede na nastalo škodo presegal 150 km/h.
10. 2. 1999:
Zelo močno sneženje, ki je bilo v večjem delu države najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in v glavnem ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju v glavnem odebelila za približno pol metra, v nekaterih krajih pa za preko en meter. Številni kraji so ostali brez električne energije, polomljenega je bilo veliko drevja. V Mrzli Rupi nad Idrijo so zjutraj naslednjega dne izmerili 120 centimetrov višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem je ta razlika znašala 106 centimetrov, na Kredarici 95 centimetrov, na Lisci 79 centimetrov,v Škofji Loki 78 centimetrov in v Dobličah pri Črnomlju 54 centimetrov. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala za 103 centimetrov, v Gornjem Gradu za 69 centimetrov, v Celju za 63 centimetrov, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 centimetrov, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 centimetrov in v Ljubljani za 47 centimetrov. V veliko krajih je bila neobičajno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140 milimetrov, v Otoku pri Cerknici 132 milimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko 124 milimetrov, v Šmarju-Sapu 118 milimetrov, v Dobličah pri Črnomlju 113 milimetrov in v Kranju 97 milimetrov.
14. 2. 1915:
Alpske doline je prekrivala neobičajno debela snežna odeja, sneženje je v naslednji noči ponehalo. Zjutraj naslednjega dne je v Bohinjski Bistrici snežna odeja merila 220 centimetrov, v Kranjski Gori so namerili 195 centimetrov in v Mojstrani 115 centimetrov visoko snežno odejo.
14. 2. 1952:
Že drugi dan je v večjem delu države močno snežilo. Do 7. ure zjutraj je v hribovitem delu zahodne Slovenije zapadlo 30minus 100 centimetrov in v Ljubljanski kotlini 40minus 60 centimetrov novega snega v enem dnevu.
14. 2. 1976:
V višje ležečih predelih zahodne Slovenije je močno deževalo ali snežilo. V Šebreljah na Cerkljanskem je do jutra naslednja dne zapadlo meter novega snega, v Mojstrani in Stari Fužini v Bohinju so ga namerili 82 centimetrov, v Zgornji Sorici in Logatcu 77 centimetrov, v Leskovi dolini pod Snežnikom 70 centimetrov, na Bregu pri Jesenicah 60 centimetrov in v Naklem 58 centimetrov. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je v istem obdobju padlo 183 milimetrov, na Vrhniki 104 milimetrov in v Poljanah nad Škofjo Loko 96 milimetrov padavin.
17. 2. 1956:
Še tretjič zapored se je več kot noči močno ohladilo, temperatura zraka je v veliko krajih ponovno padla pod minus 20 stopinj C. V Babnem Polju se je ponovno ohladilo precej pod minus 30 stopinj C, izmerili so minus 34,1 stopinj C; v Mokronogu je termometer pokazal minus 29,3 stopinj C, v Celju minus 28,5 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 26,4 stopinj C, v Novem mestu minus 25,6 stopinj C in v Litiji minus 24,4 stopinj C.
17. 2. 2008:
Nad našimi kraji je bilo jedro močnega anticiklona, ki je segal nad večji del Evrope; pri nas je bil izmerjen ekstremno visok zračni tlak. Na Letališču JP Ljubljana je na morski nivo preračunan tlak znašal 1049 hPa, v Ljubljani, Bovcu in Mariboru 1048 hPa, v Novem mestu in na Letališču Portorož pa 1046 hPa.
19. 2. 1958:
Do jutra je v preteklih 24 urah v nekaterih krajih v južnem delu Slovenije zapadlo neobičajno veliko snega. V Novih selih pri Kočevju so namerili 68 centimetrov, v Slivju v Brkinih 60 centimetrov, v Osilnici 59 centimetrov in v Črnomlju 41 centimetrov novega snega.
19. 2. 1996:
Čez dan je v večjem delu države zmerno do močno deževalo, v višjih legah pa snežilo. Zvečer se je ohladilo in meja sneženja se je v nekaterih krajih spustila do nižin. V nekaterih krajih v severni polovici Slovenije so bile padavine zelo obilne. V Gornjem Gradu je do jutra naslednjega dne v enem dnevu padlo 110 milimetrov, v Kamniški Bistrici 105 milimetrov, v Mrzli Rupi nad Idrijo 101 milimetrov, v Lučah v Savinjski dolini 93 milimetrov, v Kranju 77 milimetrov in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 63 milimetrov padavin.V višjih legah severne Slovenije je do jutra naslednjega dne zapadlo zelo veliko snega; na Strojni na Koroškem 95 centimetrov, na Kredarici 90 centimetrov, v Zgornjem Razborju v Vzhodnih Karavankah 78 centimetrov, v Ratečah 76 centimetrov, na Gorjušah v Bohinju in v Podlipju na Kozjaku 66 centimetrov ter na prelazu Črnivec nad Kamnikom 63 centimetrov.